Slovenjegoriška planinska pot je dolga 93 kilometrov in poteka po Srednjih Slovenskih goricah ter delu Ptujskega in Dravskega polja. Poteka tudi skozi občino Dornava.

Prične se v najstarejšem slovenskem mestu Ptuju ter poteka čez Vurberk, skozi Trnovsko vas, Vitomarce, Juršince, Polenšak, Gorišnico in Markovce nazaj v Ptuj. Na poti je 12 kontrolnih točk z žigi, ki jih je treba odtisniti v dnevnik. Obstajata pa tudi posebna zloženka in vodnik z opisom poti in znamenitostmi krajev ob poti. Pot poteka tudi skozi občino Dornava.

 

Karta poti

 

kartasgp

 

 

Seznam kontrolnih točk:

  • Terme Ptuj - Grand hotel Primus, Pot v toplice 9
  • Krčevina pri Vurbergu - domačija Breg, Krčevina pri Vurbergu 116, Ptuj
  • Vurberg - v skrinjici na stavbi vaškega doma
  • Grmada (462 m) - na vrhu
  • Trnovska vas - Gostišče Siva čaplja, Trnovska vas 44, Trnovska vas
  • Vitomarci - Bar Cobra, Vitomarci 74, Vitomarci
  • Juršinci - Bar Kaučič, Juršinci 11, Juršinci
  • Sakušak - Puhov muzej, Sakušak 83, Juršinci
  • Polenšak - Gostilna Šegula, Polenci 41, Polenšak
  • Gorišnica - Dominkova domačija, Gorišnica 54, Gorišnica
  • Dolane - Gostišče Hiša usnja Herman, Dolane 8, Cirkulane
  • Markovci - Okrepčevalnica Palaska, Nova vas pri Markovcih 2, Markovci
  • Dolane - Gostišče Hiša usnja Herman, Dolane 8, Cirkulane
  • Markovci - Okrepčevalnica Palaska, Nova vas pri Markovcih 2, Markovci

 

 

Predviden čas za Slovenjegoriško planinsko pot:

  • Terme Ptuj - Krčevina pri Vurbergu: 1:40
  • Krčevina pri Vurbergu - Grad Vurberg: 1:15
  • Grad Vurberg - Grmada (462 m): 0:20
  • Grmada (462 m) - Trnovska vas: 2:15
  • Trnovska vas - Vitomarci: 1:30
  • Vitomarci - Juršinci: 1:30
  • Juršinci - Sakušak: 0:30
  • Sakušak - Polenšak: 1:30
  • Polenšak - Gorišnica: 2:30
  • Gorišnica - Dolane: 2:00
  • Dolane - Nova vas pri Markovcih: 1:45
  • Nova vas pri Markovcih - Terme Ptu: 1:45

Skupaj: 18:30

 

Vodnik in knjižice je mogoče naročiti na sedežu PD Ptuj ali This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.


I. etapa: Ptuj - Krčevina pri Vurberku - Grad Vurberg

 

SLOVENJEGORIŠKA PLANINSKA POT se prične v Termah Ptuj na desnem bregu reke Drave. Izpred Grand hotela Primus, kjer hranijo žig prve kontrolne točke naše planinske poti, se odpravimo po pločniku desno proti centru Ptuja. Na začetku kompleksa Ptujskih term gremo levo po gramozni cesti ob ograji letnega kopališča do nasipa ob reki Dravi. Po pešpoti, ki poteka po dravskem nasipu, pridemo do mostu za pešce. Prečkamo Dravo in pri gostilni Ribič zavijemo levo mimo glasbene šole Karol Pahor v Dravsko ulico. Mimo penziona Šilak pridemo do knjižnice Ivana Potrča v Prešernovi ulici. Pri knjižnici gremo levo mimo hotela Park in Sončnega parka z Dominikanskim samostanom do vhoda v nekdanjo vojašnico. Čez prehod za pešce zavijemo levo na Vičavsko pot. Naša pot poteka zdaj po levem nabrežju reke Drave vse do Orešja, kjer previdno prečkamo cesto ter nadaljujemo pot po Ulici Vide Aličeve naravnost v klanec. Povzpeli smo se na prvi greben Slovenskih goric, ki se dviga nad reko Dravo. Na križišču s Klepovo ulico zavijemo levo ter gremo do zadnjih hiš, kjer pridemo v gozd. Skozi gozd se spustimo do križišča, kjer zavijemo desno po Sovretovi poti. Smo v območju nekdanjega naselja Krčevina pri Ptuju. Mimo vodohrana in novejših hiš pridemo do kmetije, kjer se od naše poti odcepi Pot Ivana Potrča in Matije Murka. Naša pot nas vodi naravnost po grebenski cesti mimo opuščenega vinograda in obore za jelene proti Hinčevemu hribu. Levo pod nami se odpre lep pogled na zaščiteno Hincejevo sekvojo v Orešju. S 37 metri višine je najvišje drevo v Sloveniji. Čez gozdnati Hinčev hrib se spustimo do gramozne ceste, kjer zavijemo desno. Na bližnjem križišču gremo levo do asfaltne ceste, kjer pri vodnem zajetju zavijemo levo. Pričnemo se vzpenjati po vzhodnih pobočjih Huma. Pri hiši sredi gozda zapustimo asfaltno cesto in se podamo desno po gozdni poti do Krčevine pri Vurberku. Ko pridemo iz gozda, gremo najprej nekaj metrov levo, nato pa desno do vinogradniško-sadjarske kmetije Breg, kjer se nahaja druga kontrolna točka Slovenjegoriške planinske poti. v(Grajena). Od Bregovih nadaljujemo pot ob gospodarskem poslopju in robu vinograda do asfaltne ceste. Po njej gremo levo do križišča s cesto iz Grajene. Ponovno gremo levo po cesti med sadovnjaki do naslednjega križišča, kjer se podamo po desni cesti navzgor. Sedaj se vzpenjamo proti vrhu hriba, kjer stoji Plančeva kapela v Krčevini.

Plančeva kapelica iz 19. stoletja, je zaprtega tipa in pokrita z dvokapno opečno streho. V notranjosti je plastika sv. Jožefa. V trikotnem čelu nad šilastim vhodom je niša.

Pri kapeli gremo naravnost po grebenski cesti do konca asfalta ter naprej po gramozni cesti skozi bukov gozd do Vurberga.

Na križišču pod grajskim gričem nadaljujemo pot naravnost po gozdni stezi do ostankov nekoč mogočnega gradu Vurberg. Pri vhodu v grad se nahaja tretja kontrolna točka Slovenjegoriške planinske poti. v(za Maribor)

Grad Vurberg  je od Ptuja oddaljen 7 km. Prvič je omenjen leta 1238. Grad je bil močno poškodovan med bombardiranjem leta 1945. Velik del gradu je še danes porušen, manjši del obzidja pa je bil v kasnejših letih prenovljen. Legenda o gradu je povezana z nastankom cerkve na Ptujski Gori. Tukaj naj bi bil doma tudipraslovanski bog Kresnik. Zaradi zanimive lege in navezanosti domačinov na svoj grad so ga danes domačini usposobili za prireditve tako, da so na njegovem dvorišču postavili leseni "amfiteater". Gledališke igre in koncerti privabljajo v to prelepo okolje vedno množice  ljudi. V  okolici gradu  so pred nedavnim odkrili še energetske točke. Danes jih je  raziskanih že 30 in privabljajo številne goste, ki iščejo sprostitev in verjamejo v zdravilno moč posameznih dreves.

 Pod gradom stoji  zanimiva Marijina cerkev. Z dvokapno streho pokrita cerkvena stavba pritegne našo pozornost  s svojo fasado, obrnjeno proti vzhodu. Nad portalom sta grba družin Attems in Gallenstein. V škarpo okoli cerkve so vzidani plemiški nagrobniki in antični medaljon s portretom. V ostenju cerkve sta zanimiva  dva reliefa z izrazito protestantsko motiviko. Najodličnejši vurberški nagrobnik je vzidan v notranjosti cerkve blizu glavnega vhoda, delo imenitnega italijanskega mojstra, ki je znan tudi po drugih  odličnih delih na avstrijskem Štajerskem.  Cerkev je vedno privabljala številne romarje. Zanimiva je njena geografska lega pa tudi njena zgodovina je dobro raziskana. O njeni vrednosti sta  podrobneje pisala dr. Emilijan Cevc in dr. Sergej Vrišer. 

 

II. Etapa: Grad Vurberg - Grmada - Jiršovci - Trnovska vas

Mimo grajskega vhodnega portala in cerkve sv. Marije se spustimo do trgovine, kjer se od naše poti levo v Dvorjane odcepita Marijina in Martinova pot. Mi gremo naravnost do glavne ceste Ptuj - Duplek, jo previdno prečkamo ter se ob robu pokopališča povzpnemo v gozd. Pot se sedaj vzpenja po zahodnem pobočju Grmade (462 m), ki je najvišja točka naše poti. Na vrhu Grmade se v skrinjici nahaja žig četrte kontrolne točke. Z vrha se spustimo do asfaltne ceste Vurberk- Korena. Po njej krenemo desno do prvega križišča, kjer zavijemo desno na gramozno gozdno cesto, ki vodi po razvodnem grebenu potoka Grajena. Vse do prvih hiš v Krčevini pri Vurberku hodimo po prelepem subpanonskem gozdu. Na tretjem odcepu v levo nas smerna tabla usmeri  navzdol v naselje Gomila v občini Destrnik. v(za Ptuj)

Občina Destrnik  je dobila ime po kraju, ki se ponaša s središčno pozicijo na območju občine. Pred osamosvojitvijo je spadala k občini Ptuj, ki je tu mejila na občino Lenart. Večina naselij je razloženih po razgibanih slemenih v jugozahodnem delu Slovenskih goric.  Na prisojnih pobočjih prevladujejo vinogradi  in sadovnjaki, na spodnjih delih pobočij pa travniki in njive. Široka dolina rečice  Rogoznice je večkrat poplavljena, zato so tukaj pogosti močvirni travniki. Na osojah so še lepi bukovi gozdovi.  Na zelo vidnem kraju v vasi sta cerkev sv. Urbana  in osnovna šola. Prebivalci se še danes radi imenujejo »Vrbanjčani«. Otroci nadaljujejo šolanje v Ptuju ali Mariboru. Zaradi slabih gospodarskih razmer so se prebivalci začeli izseljevati in se zaposlovati v 10 km oddaljenem Ptuju ali v Mariboru. Z novo občino je nastalo bogato kulturno življenje, urejena je bila infrastruktura. Spogledujejo se s smelimi načrti za izkoriščanje termalne vode, katere izvir je v bližini.

V občini imajo smele načrte z obujanjem kulturne dediščine. Ponosni so na  Ljutomerčana Leopolda Volkmerja, v Vintarovcih rojenega  humanista dr. Jožeta Potrča in etnografa in slavista evropskega slovesa dr. Matija Murka. Eno leto pred smrtjo je izdal v Pragi Spomine, v katerih z ljubeznijo piše o domači šoli na Destrniku in o prijaznih ljudeh. V kraju so za ogled uredili  Destrniško viničarijo, Škarjakov muzej s črno kuhinjo. Zelo aktivna so različna društva, ki privabljajo turiste s številnimi odmevnimi tradicionalnimi prireditvami, stalnimi razstavami ročnih del, prikazom kmečkih običajev ipd. Obudili so tudi zanimanje za  gomile v gozdu pri vasici Gomilci.

 Ko pridemo na asfaltno cesto, gremo po njej desno ter se spustimo do glavne ceste Ptuj - Voličina. Na križišču gremo najprej desno ter čez nekaj metrov v levo zapustimo glavno cesto. Po lokalni cesti, ki kmalu prečka potok Rogoznica, se pričnemo vzpenjati do naselja Straže. Ko se prične cesta ponovno spuščati, pridemo do križišča, kjer zavijemo levo. Čez nekaj metrov cesto zapustimo in krenemo desno v gozd. Po gozdnem kolovozu se spustimo v dolino Črmljenskega potoka, kjer pridemo na gramozno cesto. Po njej gremo levo do bližnjega križišča, kjer zavijemo desno ter se po gozdni cesti povzpnemo do asfaltne ceste. Gremo levo do razloženega naselja Bišečki Vrh, ki se po grebenu nadaljuje v naselje Trnovski Vrh. Kmalu smo pri znani kmetiji Požegar, kjer se lahko tudi okrepčamo. Od tod nadaljujemo  po levi cesti navzdol do gozda, kjer zapustimo asfaltno cesto. Gremo namreč levo po gozdni poti navzdol v središče Trnovske vasi. V gostišču Siva čaplja bomo našli peto kontrolno točko naše poti. ã , v(za Ptuj in Lenart)

Trnovska vas je razloženo naselje  z gručastim jedrom okoli cerkve sv. Bolfenka ob glavni cesti Ptuj- Lenart na desnem bregu Pesnice. Nekaj hiš sega v poplavno ravnico okoli regulirane reke, kjer spomladi še lahko najdemo močvirski tulipan, ki je s tega območja že skoraj izginil zaradi melioracij in izsuševanja. Starejši del naselja leži v dolini  potoka Črmlja, kjer lahko občudujemo nekatere zanimive domačije. Še posebej dobro je ohranjena Simoničeva domačija, ki je zavarovana kot spomenik kulturne dediščine. V bližnjem Bišu je zaščiten jelševo-jesenov gozd, v bližnjem jezeru pa prebiva kolonija sivih čapelj.

Na območju občine Trnovska vas se srečujemo z bogato kulturno dediščino, med katero šteje cerkev sv. Bolfenka. Njena notranjost je bogato poslikana. Izstopajo številni kipi na glavnem in stranskih oltarjih. Prižnica je lesena in nameščena na zid. V cerkvi so zelo stare orgle.  Cerkev datira v leto 1790, pozneje so jo večkrat preurejali, obokali so jo šele  leta 1880. V naselju so zanimive  še nekatere kapele, stebrasta znamenja in antične gomile v bližnjih zaselkih.  Pred zadnjo vojno so tod še izdelovali laneno platno in konopljene vrvi.

 

III. etapa: Trnovska vas - Vitomarci - Juršinci

 Iz središča vasi se mimo cerkve sv. Bolfenka odpravimo po pločniku proti Vitomarcem. Na križišču gremo desno na lokalno cesto ter pri kužnem znamenju, imenovanem Hrvaški Bog, zavijemo levo. Kmalu smo pri Simoničevi domačiji, leseni »cimprači«, zgrajeni v obliki črke L, redki ohranjeni panonski hiši v Sloveniji. Mimo domačije se odpravimo po cesti do samotne kmetije, kjer prečkamo Črmljenski potok. Po gramozni cesti gremo naravnost mimo kmetije do manjšega gozda in naprej do nasipa ob reki Pesnici. Po nasipu gremo levo do asfaltne ceste Trnovska vas - Vitomarci. Na cesti zavijemo desno čez reko Pesnico in gremo do križišča pri kmetiji Druzovič. Tukaj  zavijemo desno ter nato takoj levo po asfaltni cesti skozi dvorišče kmetije po hribu navzgor. Ob vinogradih in robu gozda se povzpnemo do turistične kmetije Pri kapeli v Drbetincih.

Pot nadaljujemo naravnost po grebenski cesti, ki vodi skozi naselje Drbetinci. Kmalu smo pri turistični kmetiji Druzovič, od koder nadaljujemo pot po cesti do križišča pri kapeli. Gremo naravnost in kmalu smo v Vitomarcih, kjer stoji cerkev sv. Andraža. V baru Rola se nahaja žig šeste kontrolne točke. v (za Ptuj)

Vitomarci so središče občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Gručasto jedro sredi vasi je strnjeno okoli cerkvice na slemenih goric med dolinama Andrenskega potoka in Brnce na vzhodu in  dolino Pesnice na zahodu. Južni del naselja je ravninski, kjer so razprostranjene njive in travniki, na prisojnih legah pa dobro uspeva sadje. Cerkvica sv. Andreja ima zanimivo lego, tako da je vidna daleč naokoli.  Bila je zgrajena leta 1513, zvonik je bil prizidan kasneje.. V cerkveni ladji sloni obok na polkrožnih stebrih,v prezbiteriju je zvezdast obok. V vasi je podružnična šola, otroci nadaljujejo šolanje v Destrniku . Ljudje se vozijo na delo v bližnje večje kraje, Lenart, Ptuj in Maribor.

Naša pot se nadaljuje mimo osnovne šole po hribu navzdol do križišča s cesto proti Cerkvenjaku. Zavijemo desno po glavni cesti, a pri bližnjem nasadu jablan gremo levo na cesto, ki vodi k lovskemu domu. Na koncu nasada je križišče, kjer zavijemo desno. Med polji dosežemo vas Hvaletinci, kjer ponovno stopimo na asfaltno cesto. Po njej gremo levo v središče vasi, kjer stoji kapela. Po desni cesti gremo do zadnje hiše v Hvaletincih. Pri hiši zavijemo desno na kolovoz. Prečkamo potok Mala Brnica, ki je razmejuje občini Sveti Andraž in Juršinci. Gremo do gozda, skozi katerega pridemo na večji travnik. V desnem kotu livade poiščemo kolovoz, po katerem pridemo na gramozno cesto. Po njej gremo levo do razloženega naselja Grlinci. Pri prvi kmetiji gremo desno po asfaltni cesti do bližnjega križišča, kjer zavijemo levo. Pot se rahlo vzpenja vse do znane kapele Aleluja v Dragoviču. Pri kapeli gremo levo ter se spustimo v središče Juršincev. V krožišču gremo naravnost proti cerkvi sv. Lovrenca. V bližnji gostilni Kaučič hranijo žig sedme kontrolne točke. ã ,v (za Ptuj).

Juršinci so gručasto naselje na križišču  smeri proti Sv. Juriju ob Ščavnici in proti Gornji  Radgoni. V središču vasi je cerkvica sv. Lovrenca, ki nosi letnico 1311. Danes ima poznogotski videz in je bila večkrat predelana. Glavni oltar nosi letnico  1830. Tukaj je maševal nekaj časa Anton Aškerc. V okolici vasi so se rodili nekateri pomembni znanstveni in kulturni delavci, ki jim je občina posvetila prikupne spominske table. V kraju je šola (devetletka), prebivalci se vozijo na delo v bližnje večje kraje. Veliko se jih ukvarja tudi s turizmom. Najbolj pa je kraj znan po trsničarjih, ki vzgajajo kvalitetne vinske sorte za širše območje. Zelo aktivna so društva, ki prirejajo številne odmevne prireditve, v zadnjem času pa so se posvetili čaščenju spomina na Janeza Puha, doma v bližnjem Sakušaku. 

IV. etapa: Juršinci - Sakušak - Bodkovci - Polenšak

Čez cerkveno dvorišče se povzpnemo do pokopališča in naprej do turistične kmetije Toplak. Po lokalni cesti se rahlo vzpenjamo mimo Herbersteinove kleti proti Sakušaku. Na ovinku pri opuščenem vinogradu nas oznake usmerijo levo navzdol v gozd. Skozenj se spustimo v dolino potoka Svujna. Prečkamo asfaltno cesto ter se povzpnemo do ovinka lokalne ceste, ki se v ključih vzpenja po klancu. Po tej cesti pridemo na grebensko cesto. Na križišču zavijemo desno in kmalu smo pri Puhovem muzeju v Sakušaku, kjer se nahaja osma kontrolna točka naše planinske poti. v(za Ptuj).

V Sakušaku se je leta 1862 rodil znameniti inovator Janez Puh, znan v Evropi kot konstruktor motornih koles. Kot najstarejši sin bajtarja z devetimi otroki je moral zgodaj od  doma in se je pri 15 letih izučil za ključavničarja. Zanimala so ga motorna kolesa, pozneje pa tudi avtomobili in kmalu je s svojimi vozili oskrboval  tudi dunajski dvor., Njegova tovarna je tudi po njegovi smrti izdelovala avtomobile, motocikle in kolesa v Gradcu. Obnovljeno domačijo, ki je bila požgana dan pred  svečano otvoritvijo, so prizadevni domačini kmalu obnovili in v njej uredili Puhov muzej. Ustanovili so tudi društvo Janeza Puha, ki sodeluje  z avstrijskimi ljubitelji starih motorjev.

Od  muzeja nadaljujemo pot po grebenski cesti do glavne ceste Juršinci - Gomila. Po njej gremo sto metrov levo, nato zavijemo desno po asfaltni cesti navzdol do turistične kmetije Amur pri Slodnjakovih v Bodkovcih.

Tukaj se je rodil eden naših pomembnih prešernoslovcev dr. Anton Slodnjak, ki je poleg številnih razprav o Prešernovih pesmi napisal tri biografije o slovenskih umetnikih: Prešernu, Levstiku in Cankarju.

 Pred domačijo gremo desno po kolovozu v gozd, skozi katerega se povzpnemo do večjega travnika. Ob njem stopimo na grebensko gramozno cesto. Po tej cesti se mimo stanovanjske hiše spustimo do kmetije Kokol. Skozi dvorišče nadaljujemo pot po kolovozu ob robu gozda do večjega travnika, kjer pridemo skozi gozd na cesto, ki vodi v stransko dolino.  Gremo desno in nato levo pod samotno hišo čez travnik do roba gozda. Skozi gozd se povzpnemo do grebenske asfaltne ceste na Ilovšaku, kot del naselja Polenšak imenujejo domačini. Po cesti gremo levo do odcepa na dovozno cesto. Tukaj zavijemo desno. Po tej cesti, ki se najprej nekoliko vzpne, se spustimo v dolino do glavne ceste Ptuj - Sveti Tomaž. Previdno  jo prečkamo in gremo naravnost po poti ob manjšem jarku do roba gozda. Prečkamo umetni vodni jarek ter se po gozdni poti povzpnemo do asfaltne ceste na Polenšaku. Po njej gremo desno navzgor do bližnjega križišča, kjer zavijemo levo do Marijine romarske cerkve. Nasproti cerkve se nahaja več kot sto let stara gostilna Šegula, v kateri si lahko odpočijemo telo in duha. V gostilni se nahaja žig devete kontrolne točke. v (za Ptuj).

Polenšak je manjše naselje na slemenu z znamenito romarsko  Marijino cerkvico. Bližnji gozdovi so še raj za gobarje, zato privabljalo vedno več rekreacije željnih popotnikov. V vasi ima tradicijo turistično društvo, ki ohranja ljudske šege, ljudsko pesem in izročilo tudi s prirejanje odmevnih turističnih prireditev skozi vse leto. Najodmevnejša je zagotovo Praznik Od setve do žetve, ki jo obišče veliko turistov.

V. etapa: Polenšak - Prerad - Zamušani - Gorišnica

 Od gostilne nadaljujemo pot mimo gospodarskega poslopja, za katerim gremo levo po dovozni cesti do travnika. Ob robu travnika s sadovnjakom se spustimo v dolino naselja Polenci. Po gozdni poti pridemo do potoka, ki ga prečkamo ter  nadaljujemo po kolovozu do asfaltne ceste v bližini mizarstva Nedelko. Na asfaltu gremo desno ter po nekaj metrih pri mogočni lipi levo na gramozno cesto. Po tej cesti se povzpnemo mimo posameznih hiš in skozi gozd do grebenske asfaltne ceste, ki vodi iz Polenšaka v Prerad. Po cesti gremo levo do križišča, ob katerem stoji leseno avtobusno postajališče. Gremo desno po cesti rahlo navzdol do odcepa gramozne ceste v levo. Po tej cesti se odpravimo v stransko dolino do gozda. Pazimo na odcep v levem ovinku, ko gremo naravnost med polji do roba gozda. Skozi gozd pridemo na gramozno cesto, po kateri se povzpnemo na Prerad. Ko stopimo na asfaltno cesto, se povzpnemo do križišča, kjer gremo levo navzgor do najvišje točke v Preradu. Odpre se nam širok razgled na bližnjo in daljno okolico. Pot nadaljujemo nekaj metrov po cesti naprej do starejše hiše, pred katero zavijemo levo po kolovozu strmo navzdol. Sprva po kolovozu ob vinogradu, nato pa po asfaltni cesti, se spustimo v dolino naselja Bresnica. Na križišču gremo najprej desno, pri prvi hiši pa zavijemo levo mimo te hiše v gozd. Po gozdni poti se povzpnemo na greben ter se skozi čudoviti bukov gozd odpravimo desno na Zamušanski vrh. Ko stopimo iz gozda, smo na grebenski cesti, po kateri gremo levo rahlo navzgor do dovozne ceste, kjer zavijemo desno. Povzpnemo se do podolgovate hiše, pri kateri se pričnemo spuščati. Pot vodi med vinogradi do asfaltne ceste, po kateri gremo do roba gozda. Nekaj metrov za stanovanjsko hiše zavijemo levo v gozd, skozi katerega pridemo do ceste ob železniški progi Pragersko - Hodoš. Po cesti gremo desno do nadvoza čez železniško progo, pod katerim je postajališče Zamušani.  (za Ptuj, Maribor, Ljubljano, Hodoš)

Prečkamo nadvoz ter nadaljujemo po stezi za pešce čez reko Pesnico v Gorišnico. Na križišču v naselju novejših hiš gremo levo ter po ožji dovozni cesti dosežemo glavno cesto Ptuj - Ormož. Najprej se odpravimo desno do Dominkove domačije, ki je zaščitena kot spomenik kulturne dediščine. V informacijski pisarni pri parkirišču za obiskovalce, se nahaja žig desete kontrolne točke. ã , v(za Ptuj in Ormož)

V vasi je ohranjena  Dominkova domačija, ki je  danes mnogo več kot samo muzej. Po zaslugi številnih domačinov se je tukaj ohranilo življenje v obliki sodobnih delavnic, kjer prikazujejo ljudske običaje in življenje na vasi nekoč. Domačijo obiskujejo številni gostje od blizu in daleč, predvsem pa etnologi, arhitekti in drugi, ki jih ta izredna kulturna dediščina še zanima.

Ko smo si ogledali domačijo, se vrnemo po isti poti  mimo Hotela Botra do prehoda za pešce, kjer previdno prečkamo cesto ter nadaljujemo pot po pločniku do trga pred cerkvijo sv. Marjete v Gorišnici. Nasproti cerkve se nahajata občinska stavba in osnovna šola.

Gorišnica je prijazna panonska vas na Ptujskem polju  ob glavni cesti Ptuj-Ormož. Starejši del se nahaja ob stari strugi reke Pesnice. Ohranjeni so ostanki rimske ceste Petovia-Savaria in Petovio-Mursa (Osijek). Cerkev  sv. Marjete stoji na mestu rimskega svetišča. Prvič se omenja leta 1391. Danes je stavba z neoromansko podobo s staro ladjo in pevsko emporo iz leta  1854. Sredi naselja stoji stebrasto kužno znamenje. V vasi je sedež občine z novo šolo, telovadnico in večnamensko dvorano, tako da imajo vaščani vse pogoje za ustvarjalno delo na gospodarskem in kulturnem področju. V vasi ohranjajo ljudske običaje in pesmi pa tudi amaterska  gledališka dejavnost ima v kraju dolgoletno tradicijo. Od tod prihaja družina slovenskih gledaliških igralcev Šugman. Zanimivo je tudi lepo urejeno vaško  pokopališče.

VI. etapa: Gorišnica - Formin - Dolane

V krožišču pri cerkvi gremo po lokalni cesti v smeri hidroelektrarne na Forminu.  Sprva med polji, nato pa ob vznožju nasipa dovodnega kanala hidroelektrarne V levem ovinku pred naseljem Formin zapustimo cesto ter se čez mostiček pod nasipom kanala odpravimo do dovozne ceste v Forminu. Med stanovanjskimi hišami pridemo do ceste, po kateri gremo desno do mostu čez odvodni kanal hidroelektrarne Formin. V križišču pred mostom se naši poti priključi evropska pešpot E7, ki poteka od Hodoša proti Kobaridu. Skupaj z našo potjo poteka do Borla. Kmalu po prečkanju mostu pri kovinskem stebru za daljnovod zapustimo asfaltno cesto ter zavijemo levo na kolovoz. Med polji gremo do manjšega gozda in po traktorski poti ob robu gozda desno med njivami do vstopa v obdravski gozd. Po gozdni cesti gremo do gramozne ceste. Po njej gremo le nekaj metrov levo, nato pa pri mogočnem hrastu zavijemo desno. Kmalu pridemo iz gozda med polja, sredi katerih stoji betonski steber električnega daljnovoda. V daljavi že vidimo lovski dom Lovske družine sv. Marjeta, pri katerem pridemo na asfaltno cesto. Mimo lovskega doma gremo po cesti do piščančje farme Perutnine Ptuj ter naprej do bližine naselja Gajevci. Sto metrov pred lepo urejenim ribnikom zavijemo levo na gramozno gozdno cesto, po kateri pridemo do žične ograje farm. Ob robu gozda gremo po kolovozu naravnost do vhoda v obdravski gozd. Po gozdnem kolovozu se podamo do stare struge reke Drave. Na križiščih bodimo pozorni na markacije in smerne puščice. Ob obrežju Drave gremo sto metrov ob toku navzgor, nato pa ponovno zavijemo v obdravski gozd, skozi katerega pridemo na križišče gozdnih cest v bližini naselja Muretinci. Gremo levo po gozdnem kolovozu do gramozne ceste ter desno po njej do križišča pred Borlskim mostom. Najprej zavijemo levo, nato pa čez nekaj metrov še enkrat levo, čez most do gostišča Hiša usnja Herman v Dolanah, kjer se nahaja enajsta kontrolna točka  naše poti. Z mostu je  lep razgled na slikoviti grad Borl na utrjeni skali nad reko Dravo. v(za Ptuj)

Grad Borl

Geografsko sodi že na območje Haloz, saj je lociran na slikoviti skali nad Dravo in daje okolici prepoznavno veduto. Pogled nanj nas je spremljal ves čas naše poti po obdravskih logih. Od daleč lepo vidna masivna zgradba je danes zanimiva zaradi svoje zanimive strateške lege, medtem ko grad trenutno nezadržno propada na veliko žalost vseh, ki bi ga radi obnovili in rešili pred dokončnim propadom in mu namenili vsebino, s katero bi se lokalna skupnost lahko predstavila. Domnevajo, da je grad stal verjetno že na začetku 12. stoletja. Madžarsko ime Borlyn označuje rečni prehod. Zgodovina gradu je precej burna in je vplivala tudi gospodarski in kulturni razcvet bližnjih krajev. Med okupacijo leta 1941 so v gradu uredili zbirno taborišče slovenskih izseljencev, od koder so jih pošiljali v izgnanstvo. Po vojni  je bilo v njem nekaj časa zavetišče za vojne sirote, kasneje pa so ga preuredili v priljubljen hotel z restavracijo, kjer sta se nekaj let odvijali živahna turistična in kulturna dejavnost.